PRED ODHODOM NA DUNAJ NAJ BI BIL ANTON JANSA NA KOROSKEM?

摘要

Mnenja in trditve, da je bil Anton Jansa od leta 1765 do odhoda na Dunaj v letu 1766 na Koroskem, da je bil clan koroske kmetijske druzbe in podobno, so novost v poznavanju zivljenja in dela prvega c. k. cebelarskega ucitelja na Dunaju. Prva objava sto trditvijo je v knjigi Ehrenfelsa iz leta 1829 in druga v knjigi Heinricha iz leta 1832. Objavi se ponovita v drugih delih. Objave sporocajo, daje Anton Jansa Korosec, daje na Dunaj prenesel koroski nacin cebelarjenja, da izhaja iz Koroske kmetijske druzbe, ki ga je tudi priporocila na Dunaju, da ga je na Dunaj poklicala cesarica Marija Terezija in podobno. Med slovenskimi avtorji sta na nekatere od teh zapisov opozorila Pere (1925a,b) in Stabej (1955). Jansa v svojih knjigah pise in poudarja svoje gorenjsko poreklo, gorenjski nacin cebelarjenja in gorenjski leseni panj ter nikjer ne omenja svojega bivanja in delovanja na Koroskem. Za potrditev teh zapisov in objav o Antonu Jansi na Koroskem je treba poiskati arhivske listine v celovskem dezelnem arhivu, s katerimi bo teza potrjena oz. ovrzena.